Prva liga v Radovljici

Tilen Kozamernik bo v novi sezoni trener ženske članske odbojkarske ekipe, ki bo igrala v 1. A ligi

Deželne novice 10/2024
Avtor Matjaž Klemenc

Tilen Kozamernik, nekdanji odbojkar Bleda, ko je ta še igral v prvi slovenski ligi, se je po karieri posvetil trenerskemu delu. V začetku je deloval v matičnem klubu, v ACH Volley, dvakrat v Novi Gorici, Turčiji, Združenih arabskih emiratih in na koncu v Mariboru. Deloval je tudi kot reprezentančni selektor članske ženske reprezentance in kot reprezentančni selektor moške reprezentance v mladih selekcijah. V novi sezoni bo trener ženskega odbojkarskega kluba  Radovljica, ki bo igrala v prvi ligi.

Po igralski karieri v Odbojkarskem klubu Bled, ki je takrat še igral v 1. A slovenski ligi, ste se zelo hitro odločili za trenersko pot. Je odločitev padla čez noč?
Vsak otrok ima v otroštvu sanje, kaj bi bil v prihodnosti po poklicu. Sam sem imel sanje, da bi postal odbojkarski trener, in sem jih uresničil. Ko sem šel v prvi letnik fakultete, sem ob svojem treningu že treniral mlade odbojkarje na Bledu. Trenerske korake sem delal postopoma, nič nisem prehiteval. Na koncu sem bil koordinator mladih selekcij, vodil mladince in drugo ekipo Bleda. Z mladinsko ekipo, mislim, da v sezoni 2001/2002, smo bili državni prvaki. To je bila prava osnova za naprej. V vrhu so bile tudi vse mlajše kategorije.

Bili ste trener tako moškim kot ženskim ekipam. Verjetno dva popolnoma različna pristopa?
Se popolnoma strinjam. Pri ženskah moraš biti pozoren na vse, kar se dogaja v ekipi, ker včasih pride do užaljenosti in zamer, ki se pogosto ne pozabijo tako hitro kot pri fantih. Pri ženskah je tako, da jih mora trener pridobiti na svojo stran in potem mu lažje sledijo. V tehničnih, taktičnih zadevah pa praktično ni razlike. V teh segmentih ženske dobro sledijo moškim.

V katerem klubu ste se najbolje počutili?
Zagotovo v Novi Gorici. V sezonah 2006/2007 in 2007/2008 smo bili tako državni kot pokalni prvaki. V drugi sezoni smo bili prva slovenska ekipa, ki je osvojila srednjeevropsko ligo MEVZA. Sezono prej smo bili v tej ligi drugi.

Bili ste tudi selektor slovenske ženske ekipe. Eno je biti trener v klubu, drugo trener v reprezentanci.
Velika razlika. Všeč mi je, da angleške trenerje imenujejo menedžerji. Podoben naziv bi morali imeti reprezentančni selektorji. V klubu si celo leto s svojimi igralkami, v reprezentanci le določeno obdobje. Vse reprezentantke in potencialne reprezentantke je treba podrobno spremljati, biti v stiku z njimi.

Pred nekaj leti je nastal na Bledu projekt, je združil okoliške odbojkarske kraje. Tudi sami ste pristopili k temu projektu. Kdaj točno se je vse začelo?
Vse se je začelo pred sezono 2019/2020, ko sem se vrnil iz Turčije. Stara uprava je želela ponuditi prostor mlajšim. Kazalo je, da bo Bled dobil novo telovadnico. Sprejel sem povabilo in pristopil k projektu. Meni je bilo na prvem mestu, da imamo  odbojkarsko izobražene trenerje. V Sloveniji je na tem področju velika luknja. Že pridobitev najnižje stopnje odbojkarskega trenerja je zahtevna. Na moji glavni točki smo bili v štirih letih zelo uspešni. Štirje smo bili za delo trenerja že usposobljeni, osem z opravljeno trenersko licenco se nam jih je še pridružilo.

Kakšne cilje ste si takrat postavili?
Nekih visokih ciljev si nismo postavljali. Želeli smo, da gre vse postopoma. Pomembna nam je bila množičnost. Na začetku smo imeli samo dekleta. Z  odbojkarskimi šolami smo začeli v Lipnici, Bohinju, Gorjah, na Bledu, v Lescah in Radovljici. Zdaj ni več Bohinja in tisti, ki so trenirali v Gorjah, so zdaj na Bledu. Zdaj je športnikov 240, od tega 200 deklet in 40 fantov. Verjamemo, da se bo število približalo 300. Na število športnikov smo ponosni, saj že omogoča tudi selekcijo. 

Turčija ni bila vaša zadnja trenerska postaja? 
Po Turčiji sem bil še enkrat v Novi Gorici, v Združenih  arabskih emiratih in nazadnje v Mariboru. Maribor je pri nas najbolj znana ženska odbojkarska sredina. Ko sem dobil ponudbo, sem kar nekaj časa razmišljal. Prepričal me je njihov projekt. Vedeli so, da se težko borijo s Kamnikom. Žal so se zgodile nekatere stvari, prek katerih nisem mogel, in razhod je bil neizbežen.

Presenetili ste z novico, da bomo v Radovljici v prihajajoči sezoni spet gledali odbojko na najvišjem slovenskem nivoju. Po kakšnem ključu je Radovljica prišla do mesta v 1. A ligi?
Na Bledu imamo ekipo, ki je igrala v drugi ženski ligi (tretji rang, op. a.). Izkoristili smo priložnost. Druga kamniška ekipa, ki se je uvrstila v prvo ligo, tega ni storila in Bled je zapolnil njihovo mesto. Blejska ekipa se je preselila v Radovljico in tudi spremenila ime v OK Radol’ca. V Radovljici bomo imeli tako dve ekipi. Že omenjeno in tisto, ki igra v tretji slovenski ligi – zahod (četrti rang, op. a.)

Kakšen bo igralski kader in s kakšnimi cilji boste šli v sezono?
Hitro je bilo treba iti v akcijo in kader je praktično sestavljen. Treba je vedeti, da v prvi slovenski ligi igra okrog 15 igralk, ki so začele v našem okolju. Nekaj smo jih pridobili. Igralke bodo še iz Kranja in Kamnika. Sam bom v vlogi prvega trenerja, pomočnik bo Stane Jagodic, Aleš Miko bo statistik.

Gre projekt, ki ste ga v preteklosti zastavili, po poti, ki ste jo želeli?
Žal se ni nič premaknilo pri športni dvorani na Bledu. V projektu imamo zapisano, da bi v sezoni 2028/2029 imeli ekipo v evropskih pokalih, kar pomeni, da je treba biti v državnem prvenstvu med prvimi tremi ekipami. Tudi če smo dobili ekipo v prvi slovenski ligi, ne bomo zaspali pri delu z mlajšimi selekcijami. Dobro delo z mladimi mora biti prioriteta našega kluba, pomembna za prihodnost.